Z oktobrom poleg vseh obveznosti na faksu in izven njega pride tudi jesenski DSV. Letos smo se voditelji veje IV zbrali v Cerknici, kjer smo odkrivali kaj nas bóli oziroma kje nas bolí. Pri reševanju teh dveh vprašanj pa sta nam bila vzgled Jona in Izidor, skavtski voditelj, ki se je med skavtskim taborom spraševal ravno to.
Ob prihodu v Cerknico ni manjkalo toplih stiskov rok, objemov in pozdravov. Kamorkoli si se ozrl, si videl znan in nasmejan obraz. Ob namiznem nogometu in biljardu smo tako preživeli prve trenutke srečanja. Ko pa smo se vsi nabrali na kup, pa smo v kvadratu ponosno dvignili zastave, zapeli himno in tako uradno začeli DSV. Višek večera pa je bila sveta maša, ki je meni odprla mnogo vprašanj o voditeljstvu in odgovornosti, hkrati pa sem začutila mir in veselje, da sem skavtinja in da mi je bila dana možnost voditeljstva.
Ekipa 9 voditeljev, ki smo na tem DSV-ju postali imenovani, nas je na ukaz državnega vodstva moralo spati v ločeni sobi. Polni idej, strahu in tudi malo paranoje smo pozno ponoči le zaspali, a naš spanec ni trajal dolgo, saj sta nas čarovnici iz Slivnice ob 5h zjutraj zbudili in odpeljali na vrh Slivnice, od koder smo morali sami najti pod navzdol. Izziv smo uspešno prestali in prišli ravno na zajtrk.
Po zajtrku pa je sledila ceremonija, ki bo meni ostala v zelo lepem spominu, saj sem postala imenovana voditeljica veje IV. Ob Tjašinem, Kristjanovem in Mitjevem stisku roke sem začutila ponos in veliko veselje, da mi je korak uspel, da sem vztrajala, tudi ko je bilo težko. Prav tako sem bila ponosna na ostalih 8 na novo imenovanih voditeljev, s katerimi smo se v teh 2 dneh res povezali. Zelena rožica bo sedaj s ponosom prišita nad levi žep mojega kroja.
Sobotni program je popestril tudi igralec Gregor Čušin z igro Besni prerok Jona. Zatem smo nekaj besed namenili tudi novemu vzgojnemu namenu, kjer smo si med seboj izmenjali prakse načrtovanj.
Da pa DSV-ja ni bilo tako hitro konec smo imeli še 2 kroga delavnic. Izbira je bila letos res zanimiva, saj si lahko izbral med kovaško in jamarsko delavnico, delavnico izdelovanja piščalk, retoriko itd. Delavnice so nam tako omogočile, da smo se preizkusili v nam novih spretnostih, ki jih ne srečamo vsak dan. Ob zaključku DSV-ja pa smo v spomin dobili »tabletke«, ki nam lajšajo bolečine in rešujejo probleme ko nam je kot skavtskim voditeljem težko.
Letošnji jesenski DSV je bil res zakon. Domov sem sicer prišla zelo utrujena, a polna zagona, idej in novih prijateljev. Predvsem pa z zavestjo, da bo letošnje skavtsko leto nekaj posebnega.
