Čeprav sem malo zamujala (ker itak nikoli ne morem biti točna), na srečo nisem zamudila uvodnega kvadrata, v katerem smo dvignili zastave, izročili Bogu svoj dan in že dobili prva navodila, naj si vzamemo armaflekse in se usedemo.
Ko smo se umirili, nam je voditeljica Sara prebrala odlomek iz Svetega pisma o tem, kakšno nevihto oz. nesrečo na morju je doživel Pavel na svoji poti v Rim. Potem smo po njenih navodilih iz papirja izdelali ladjice in nanje napisali pet stvari, ki nam predstavljajo oporo, kadar je v življenju najtežje.
Sledilo je razdeljevanje v skupine po štiri oz. po pet in dogovor za ime posamezne skupine na temo mornarjev. Mi smo se imenovali pirati. Potem pa so voditelji, vsak na svojo točko, odpeljali dve skupini, ki sta potem tekmovali med seboj. Naša prva točka je bila pri Evi. Najprej smo se morali vsi sezuti in si potem v miže poiskati en levi in en desni čevelj, potem pa ugotoviti čigava sta. To je bila igra spoznavanja. Potem pa je sledil še preizkus našega topografskega znanja. Naša skupina ni ravno blestela, vendar smo vseeno premagali nasprotnike in dobili prvo točko. Po opravljeni nalogi se je druga skupina prestavila za eno točko v desno, naša pa za eno točko v levo. Ta točka je bila namenjena prepoznavanju sledi in čim podrobnejšemu opazovanju. Tudi tokrat je bila naša skupina uspešnejša kot nasprotna. Po žvižgu smo se premaknili k naslednji točki, kjer smo preverili svoje znanje zgodovine in teorije skavtstva, na koncu pa smo morali sestaviti še pesem o eni strupeni rastlini in uganiti o kateri rastlini so pisali naši nasprotniki. V seštevku smo si točko tudi tokrat prislužili mi.
Potem pa so nas napotili na točko o prvi pomoči, kjer smo pokazali svoje praktično znanje. Sreča nam je bila naklonjena in ponovno smo dobili točko. Naslednja postaja je bila namenjena orodju in poligonom, ki pa nam žal niso prinesli točke, smo se pa vseeno pošteno zabavali ob plazenju po vseh štirih z žago okoli vratu. Predzadnja točka za nas so bili vozli, kjer smo svoje skavtsko znanje povezali z bistrostjo naših možganov in si tako priborili še eno točko. O bivakih in o tem kako se jih postavi pa smo razglabljali na zadnji točki. No, pravzaprav nismo razglabljali, ampak smo bivak postavili in ker je bil dovolj dobro napet in primeren, smo si tu pridobili še zadnjo točko. Nato smo skupaj še s tremi drugimi skupinami zakurili ogenj in na njem spekli sir, tvist in seveda hrenovke.
Potem pa se nam je k maši tako mudilo, da smo razne uvode, pozdrave, prošnje in zahvale (vsaj mi) pisali kar med potjo. Mašo je imel duhovni asistent Jure iz Železnikov. V cerkvi je imel vsak izmed nas priložnost, da se je Bogu zahvalil za ta dan, ki smo ga skupaj preživeli. Po maši pa je na trgu sledil še zadnji kvadrat in razglasitev rezultatov. Bili smo drugi skupaj s še dvema drugima skupinama. Prvouvrščeni pa so dobili nagrado – čokolado. Potem pa so nam voditelji še razdelili našitke in IV izziv se je zaključil. Mislim, da bi se bolje že težko imeli, edino tvist bi lahko bil malo manj surov in zažgan.
Klara Brecelj, Svetovna Žirafa, Škofja Loka 1