Udeleženci so bili razdeljeni v skupine po šest. Podobno kot na Jakcu so bile na poti žive in mrtve točke, na katerih so udeleženci morali dati vse od sebe. Dogajanje na točkah se je skladalo z okolico oziroma znamenitostmi in posebnostmi na poti. Tako so izdelovali jarem, reševali pajkovo mrežo na morju in iskali sporočilo v flaši, pobirali grozdje, švercali blago čez mejo, po vrvi plezali preko potoka, uprizorili kratko gledališko predstavo in kar je bilo najtežje - po vročem obalnem soncu hodili po zelo raznoliki poti, ki je merila kar 20 km (po mestu, cesti, regijskem parku, obali, vinogradih, po vasi, in lep del po gozdu brez cest in poti).
Noč smo preživeli na hribu Tinjan (3. najbolj vetroven kraj v Sloveniji), kjer nas burja ni pustila spati in smo morali vstati še pred jutrom in pospraviti tabor.
Darovali smo skupno sveto mašo v cerkvici zavetnika IV, svetega Jurija na Tinjanu. Po zgodnjem kosilu pa smo se ponovno odpravili na pot in prišli v Koper, kjer smo se za zaključek vrgli še v morje.
Menda v Sloveniji še ni bila izvedena kakršna koli orientacija na morju - imeli smo to čast, da smo bili prvi. Orientacija na morju je prav posebna izkušnja, saj zahteva posebne tehnike priprave kot tudi iskanja, še posebej ko iz nizke vode prideš do nekoliko globje.