11. maja zjutraj ni bilo časa za poležavanje v postelji, kljub prijetnemu dežju, ki je vztrajno padal zunaj. Skavti iz stegov Koroška 1, Mozirje 1, Rakova Steza 1 in Velenje 1 smo se zbrali nekje na sredini naših poti - v Letušu, v prijetnem gozdičku.
Ne prav velike čete, vsega skupaj nas je bilo 57 (skupaj z voditelji), smo v dežju sredi gozdi dvignili zastave in uradno začeli naš letošnji iv izziv. Po uvodnem spoznavanju in kratkih ''vzdušjezbujajočih'' igrah je bil čas za podrobna navodila in razdelitev v skupine. Bil je čas za (eno izmed mnogih) izvidniško igro našega Bi-Pija. Postavljanje baz, kovanje strategije, nato pa žvižg za začetek. Cilj igre-ukrasti zastavice iz baz ostalih skupin. Kako onesposobiti sovražnika? Vsak je imel svojo kodo prilepljeno na čelu. Če si se nasprotniku s svojo iznajdljivostjo uspel približati tako, da si lahko njegovo kodo prebral na glas in pravilno, je bil mrtev. Seveda je bilo skrivanje kod do neke mere dovoljeno-a ne s pomočjo rok, nog ali soseda. Pomagala je lahko zgolj narava.
Videli smo veliko iznajdljivosti, pomoči, požrtvovalnosti, bučnih napadov, tihih udarov ter veliko dobre volje.
Ker nas je nebo še zmeraj blagoslavljalo z obilo dežja, smo po končani igri žal izpustili drugi del načrtovanega izziva, kjer bi se otroci pomerili v tekmovanju kuhanja najboljše omake za makarone.
Mokri do kosti smo pojedli pripravljeno kosilo, spustili zastave ter si obljubili, da se vidimo na TAK SI-ju.